Gore nas učijo spoštovanja, vztrajnosti in prijateljstva. So kraj nepozabnih doživetij, a tudi prostor, kjer ostajajo spomini na tiste, ki so z nami delili vrvi, poti in vrhove. Letošnji memorial je bil spet eden tistih, kjer je misel večkrat zašla na lani ponesrečenega Aljošo.
Po četrtkovem dogovarjanju na ferajnu, kdo bi na Okrešelj odrinil že v petek po službi, kdo ne bo plezal Direktne v Mali Rinki in naslavljanju ostalih logističnih dilem je sklenjeno sledeče - da se ob 19.30h dobimo na obračališču, kjer nas bo počakala kibla za transport opreme.
Prva ekipa udeležencev je na dogovorjenem mestu ob dogovorjeni uri in ob zatonu petkovega dneva začnemo s korakanjem proti Okrešlju. Ustavimo se pri začasni koči, kjer poberemo opremo iz kible ter prisedemo h oskrbniku Metodu. Večer mine v znamenju smeha, črnega humorja in spominjanja na preteklost. Trda tema nas počasi opominja, da bo potrebno leči k počitku. Člani postaje GRS Celje nam prijazno odstopijo ležišča v svoji koči, kjer eden za drugim popadamo globok spanec.
Ne prezgodnje vstajanje, zajtrk, kava in že jo z Markom mahneva pod vstop Igličeve smeri. Ostali člani so še na Okrešlju in čakajo, da se vsi zberejo ter razdelijo po smereh in navezah. Čez krajno zev prideva brez težav in si nekoliko desno od original vstopa narediva sidrišče. Kmalu zatem se nama na vstopu pridruži naveza ljubljanske matice in še Dani s svojo navezo. Smer plezava tekoče, brez težav, občasno naju dohaja Daniel, vendar mu vztrajno beživa. Smer je nabita, varovanje na ključnih mestih ne predstavlja problema. Meni najlepši raztežaj so izhodne plate, ki jih preplezam kot prvi.
Na vrhu sva skladno s časovnico, sledi kratko okrepčilo, pospravljanje opreme in spust skozi Turski žleb, ki je po mojem mnenju vsako leto slabši, kar se tiče šodra.
Na Okrešlju sva med prvimi navezami, kjer počasi začnemo s pripravo hrane in roštilja za popoldansko druženje. Na samem druženju so se nam pridružili tudi izkušenejši člani odseka ter člani s svojimi najmlajšimi ljubitelji gora. Naveze počasi kapljajo iz okoliških smeri in se pridružijo pikniku, saj so lačne in žejne.
Marko enako suvereno vihti kladivo, kot lopatico za obračanje dobrot na žaru. Sam sem zaradi obveznosti naslednji dan primoram sestopiti že v soboto zvečer. Nekaj ostalih članov ostane do nedelje, kjer jih zvečer razveseli vesela novica, da se je članstvo na odseku povečalo za še enega člana. Čestitke načelnici Patriciji in atu Alainu.
V nedeljo je število navez v stenah nekoliko manjše, saj bolečine v sklepih vsem ne dovoljujejo gibanja v vertikali.
Vsesplošna ocena memoriala je po mojem mnenju odlična, lep vikend, veliko lepih smeri in doživetij.
Plezali smo:
4.7.2026
- Igličeva smer, Mala Rinka: (L. Filipič - M.Mavri; D. Žagar - A. Polšak - S. Hedžet)
- Vzhodna smer, Mala Rinka: (M. Jošt - T. Korpnik)
- Direktna v Štajerski Rinki (P. Burger - L. Polšak - R. Janežič)
- Zgornji steber Brane s Šijo (poizkus) (D. Špec - K. Petrovec)
5.7. 2026
- Direktna smer, Mala Rinka (D. Žagar - T. Korpnik - R. Janežič)
- Vzhodna smer, Mala Rinka (P. Burger, A. Ulaga)
- Vzhodna smer, Mala Rinka (M. Es - P. Zotler)
VEČ FOTOGRAFIJ SI LAHKO OGLEDATE NA NAŠI FACEBOOK STRANI
| 
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
