Letos smo mesec julij začeli s taborom v Franciji, ki je potekal od 6. do 13. julija. Nekaj srečnežev smo si tabor podaljšali še za par dni - ker zakaj bi šli domov, če lahko še malo uživamo. Bivali smo v kampu v dolini Ailefroide, na 1500 m nad morjem. Že iz kampa so se nam odpirali razgledi na vrhove in granitne stene, ki so kar vabile, da jih čim prej obiščemo.
Ker imamo radi izzive, smo se hitro odločili, da se iz »doline« povzpnemo še višje. In tako smo se 8. julija Dani, Jan, Sine in Irena namenili na najvišji okoliški vrh - Barre des Écrins (4102 m). Prvi dan smo se povzpeli na višino okoli 3100 m, kjer smo udobno bivakirali (če ne šteješ mraza, vetra, sodre in smrčanja). Naslednje jutro sva s Sinetom prečila ledenik Glacier Blanc ter se nato vrnila v dolino. Dani in Jan pa sta odločno šla do konca in po zahodnem grebenu (Via Normale) osvojila vrh Barre des Écrins. Čestitke obema!
Preostale dni smo namenili plezanju večraztežajnih smeri v dolini Ailefroide. »Preverjali« smo opremljenost navrtanih večraztežajnih smeri in se preizkusili v zahtevnosti francoskih klasik. V nekaj dneh smo že dobro "prebrali" logiko vodnička in hitro ugotovili, da nam vse "tamodre" smeri niso ravno pisane na kožo. Ugotovili smo, da je granit res »trd kot skala« - oprijem drži tudi na najbolj navpičnih stenah. Nekatere smeri so lepo opremljene, druge malo manj, zato smo se ponekod pošteno spotili. Pa še nekaj - skozi granitne razpoke nas niso spremljali ptički, ampak prav posebni »golobčki« 😉.
Katja in Luka sta se odpravila na dvodnevni treking po Kotijskih Alpah, kjer sta raziskovala območje masiva Cerces. Čudovita narava, jezera in tišina gora so jima zagotovo pričarali občutek svobode in miru. Največ pa povedo kar fotografije.
Večere v kampu smo preživeli ob pripravi domače hrane in ob pivu modrovali o tem, kaj smo preplezali, in še bolj modro načrtovali, kam bomo zavili naslednji dan. V dobrem tednu smo nabrali kar nekaj smeri, pa še kakšen žulj in spomin za zraven. Preplezali smo:
- La Nocturne, 350m, 5c/6a (Danijel Žagar, Jan Meh)
- Barre de Ecrins, 4102m, Zahodni greben Via Normale (Danijel Žagar, Jan Meh)
- Pilier du Levant, 200 m, 6b (Katja Petrovec, Luka Mokotar)
- A tire d'Ailefroide, 230m, 5b/5c (Jan Meh, Sine Karlovšek; Danijel Žagar, Irena Špelič)
- Apparatchik's Tribes, 250 m, 6b (Katja Petrovec, Luka Mokotar.)
- Divine Pancreatite, 300 m, 5c (Jan Meh in Sine Karlovšek; Danijel Žagar, Irena Špelič)
- Fissure d'Ailefroide, 280m, 5a (Danijel Žagar, Irena Špelič)
- A visage decouvert, 150m, 6a (Jan Meh, Sine Karlovšek)
- La Lune et le Pappilon + L'Explosion des Calcanéums, 200 m, 6b+ (Katja Petrovec, Luka Mokotar)
- Fouilla!, 220m, 5a (Irena Špelič, Sine Karlovšek)
- Spit on cup, 220m, 5a (Sine Karlovšek, Irena Špelič)
- Crete de Balari: Camping Balari, 150m, 5c; v območju Queyras (Katja Petrovec, Luka Mokotar)
Tabor se je končal, še preden smo se naučili povedati »nasvidenje« v francoščini. Dolina Ailefroide nas je v večini navdušila, koga malo manj. Vsekakor pa lahko rečem, da nas pot lahko še vodi prav tja, kjer je granit doma 😊.
Au revoir, à la prochaine fois!
Več fotografij si lahko ogledate na naši Facebook strani.
|
