DOMOV > GALERIJA FOTOGRAFIJ > Julijci za vikend

Julijci za vikend

Avtor: Sašo Sotlar, Ogledov: 68

 

Triglav – Bohinjska smer

 

Kok je fajn ko za “nagrado” za pozn kobacanje iz postle parkiraš avto skor na terasi Aljaža – je pol človk lahk mal hitrej pod Zahodno Steno.

 

Družbo v steni sva pričakovala, sicer roko na srce bolj v “ZZ”-ju, da bo pa v Bohinjsko zarila še ena druga naveza … no to pa zih ne – glede na to da smer ni ravno blazn oglaševana. No, pa bi lahko bla – v bistvu smeri ne manjka nč in je prou solidna smer z dobro skalo (če kam ne zaviješ po nepotrebnem, khm, khm) Razn seveda zoprnga detajla cele smeri: previs v prezadnem cugu. Zoprnija tak za spodnje kokr tud za zgornje ude: moje patike so odkrušle dobršn del skalovja spodi, no za prjet je pa skala dost u redu – če rad prjemleš ko rak. Opremljena je solidno, sva pa vseen mogla kar zabijat – Jan do te mere da je (spet) kladivo zjebu. Tk so v smerci ostali 3je najini klini. Da se pa človk ne zgubi, pa priporočam: spodn del smeri je najbolj točno skiciran v vodničku Stena, za drugo polovico je pa bolš skica na plezanje.net.

 

Ampak je res fajn na konc - ko se skor zabiješ v Bambergovo pot - brez tavanja po Zlatorogovih (al pa kterih drugih) policah – in tak hitr nazaj v civilizaciji in se lahk pripravš na nove dogodivščine.

 

Šite - JLA

 

Vse kocine na nogah mi štrlijo pokonc, ko ob 8h zjutraj gonva proti Domu v Tamarju, vmes si pa pojem tist štiklc od Letečih Potepuhov: “used se gor na štango bova tko hitrej pršla…” In sva. Hitr pospravm u sebe japko, odvečno robo pustiva zaklenjeno na picklih, pa marš u hosto. Da svojim tacam prišparam trpljenje, pljučim pa nepotrebno sopenje se hitr postavm pred Murija da ne more mim – utrip se mu verjetno spusti do 40, pr men so pa encimi z japko očitno zlo hitr opravl in plini so se začel nabirat - v tem smislu sem tiho trpel, a se je splačal - po ležerni uri in pol sva bla pod prvim klinom in … ves mraz jutra je izgnil.

 

Prvo na vrsti, po vsemrežje najdenih opisih sodeč – blazno krušljiv pru cug – pa očitno folk še ni plezal v Turski gori, pa pol travnata poč – ja, trave je neki na začetku, pol pa nima več kje rastit … hitr rata jebeno, brez potenicalnega mesta za prjatla – pa je treba kar čez. Sicer kasnej ni nč kej laži, ampak mora it. Pa neki vijuganja gor in dol, pa čez “streho”, ampak se splača res dobr na skico pogledat – mim strehe. Pa si rečeš – super, kamin – oldskul, zihral je not zih neki – res jih je, je pa ozek. In taki res ozki kamini ti lahk dajo hitr tinte pit – sicer pomaga da ti rukzak binglja pod jajci, ampak če se ti pa pol glava nekak zakači not … no, vsekakor zanimiva situacija iz ktere se lahk človk nauči: mamo jebe pa frende za kajlat, glava naj ostane za kej druzga + ne rint preveč not v kamin. Pride na vrsto hudičevo lep 60m cug pokončne zajede (eden najlepših cugov k sm jih kdajkoli zlezu), na konc pa še čez previs - nama ni bil zategnjen, tud FE-ja je dost not. Smer končaš sred Šit - gledava gor, gledava dol…s Pavlo do zdej najboljših izkušenj nimava (prehitr se spomneva krša v Špiku), a dons sva jo mava rajš – od razvezave, dveh koristno pozabljenih zidarskih vponkah na abzajl štantih pa do zlaganja štrikov je šlo mim sam za 4 runde pira cajta.

 

Še Poni-ekspres nazaj prot “Peterkinem domu”, vmes sva spoznala še da treking dvokolesnik ni glih najbolš za šuder, ampak – če potegnemo analogijo ljudske modrosti – “bolš se slab pelat, ko dobr hodit”.

 

P.S: morm si zapomnit da je treba Muriju za naslednji RD kupt zvonček za picikl – očitno to ne pride serijsko pri specialki.

 

P.S.S: z Murijem sva tud zanimivo stvar pogruntala – da sestop po “Pavli” v Šitah ni nič kej bolj hud v primerjavi z Bambergco. :) (abzajli izključeni sevede)

 





 




 



Komentarji - vidni samo prijavljenim!
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

 Pozabljeno geslo

Spletne strani s podatki o vremenu in razmerah