DOMOV > GALERIJA FOTOGRAFIJ > Vipava s tečajniki

Vipava s tečajniki

Ogledov: 524

Pretekli vikend smo se s tečajniki odpravili v Vipavo. Nekaj vtisov sta strnila Vasja in Polona.

 

Cel teden smo člani AO Celje Matica stiskali pesti, da bo vreme za vikend solidno in da se bo lahko šlo plezat. Sonce je bilo na naši strani, zato smo se v soboto, 30. maja 2020, odpravili v Vipavo na dvodnevno dogodivščino. Za nekatere tečajnike je bilo plezanje večraztežajnih smeri prvič, drugi smo že malo vedeli, kako enkraten je občutek po preplezani stometrski steni. Vsekakor smo bili vsi zelo hvaležni za toliko izkušenih članov, ki so vzeli tečajnike v svoje naveze, saj nas je letos res veliko. 

 

Kljub začetnim težavam iskanja parkirišča v Gradišču pri Vipavi, kjer smo se dobili, je vse potekalo po planu. Po jutranji kavi v lokalu smo se razdelili v naveze, okoli pasu obesili potrebno opremo in se vsi ponovno zbrali šele ob koncu dneva. Polovica članov je plezala v Gradiški Turi, polovica je odšla na Čaven. Smeri so bile različnih težavnosti, vsak je našel nekaj zase. V Čavnu so se preizkušali na južni steni v Krvavi smeri in Smeri malega Miha, v Gradiški Turi pa smo vertikalne metre nabirali v smereh Supernova, Smer čez ploščo, Skriti raz in drugih. Z Valerijo sva v navezi s Sašotom uživali na maksimum, kljub temu, da sva morali na detajlih bicepse napeti malo bolj, kot običajno.

 

Ker v steni ni bilo pretirano preveč časa za hrano in pijačo, smo na koncu dneva že vsi komaj čakali, da napolnimo želodce. Pica, ki smo jo jedli v lokalu na poti proti kampu ni še nikoli tako prijala, kot ta večer. Ko smo se do sitega najedli, smo odšli v Kamp Vrhpolje, kjer smo si na kozolcu pripravili ležišča. Fantje so pred tem nabrali še par kilogramov češenj, ki smo jih do onemoglosti jedli še cel večer. Njam! Noč ni bila kratka. Izmenjali smo si izkušnje, prigode in informacije o preplezanih smereh, o katerih smo še posebno tečajniki razlagali z največjim navdušenjem. Okoli tretje ure zjutraj so tudi tisti, ki so bili najbolj vztrajni, skočili v spalno vrečo in se ob poslušanju smrčanja, kolikor se je le dalo, naspali do osme ure zjutraj. 

 

V nedeljo smo ostali v podobnih navezah. Tisti, ki smo prejšnji dan plezali v Gradiški Turi, smo tokrat odšli potipat steno Čavna in obratno. Tri naveze smo Smer malega Miha splezale ravno pravi čas, preden so se z neba ulile dežne kaplje. Sledil je sestop po hitrem postopku in pozno popoldne smo že oddrveli iz Vipave. Ostati je namreč moralo še dovolj časa za klasiko po več kot odličnem vikendu - pivo pri Privošniku. 

 

Fenomenalen vikend, ki bo mnogim tečajnikom ostal v spominu za vselej. Prvih smeri ne pozabiš nikoli 😊

 

Polona

 

Znova fantastičen vikend

 

Vikendi z AO so vedno super, pa naj gre za delovne akcije, praktične izpite, tečaje, skupne ture ali tabore. Tokrat smo plezali dolge smeri. V Vipavi. Prvotni plan nas je sicer vodil na Staničev vrh, a je napovedan hladen in vremensko spremenljiv vikend obetal boljše pogoje na Primorskem.

 

V soboto zjutraj smo se zbrali v Gradišču v ŠRC Kamp Tura in se ob kavi razporedili po navezah. Ker nas je letos tečajnikov res veliko, smo hvaležni za dober odziv izkušenejših, ki so nas vodili po smereh. Jaz se še posebej zahvaljujem Katy iz sosednjega ferajna (AO Grmada), ki me je vzela na svoj štrik.

 

Pol se nas je odpeljalo nad Lokavec in smo po južni steni po Krvavi smeri in Smeri malega Miha poplezali na Čaven. Smeri sta dolgi cirka 200 metrov, resnejšega plezanja pa je trikrat po 20 metrov. Z vrha se odpre pogled na Vipavsko dolino in Tržaški zaliv. Sestopili smo po lepo urejeni Čavenski poti.

 

Z ostalimi, ki so ta dan plezali v Vipavi, smo se dobili na večerji in izmenjali vtise iz smeri. Hitro smo se prestavili v Kamp Vrhpolje, kjer so nas že čakali gostoljubni lastniki z domačo vinsko kapljico in njihov kozolec na katerem smo prenočili. Pa tudi velika češnja s sočnimi plodovi. Izkazale so se plezalne izkušnje in z malo spretnosti smo lahko posegli v vsak njen vrh in nabrali zvrhano košaro češenj. No, večer se je zavlekel pozno v noč. Tem za pogovore je bilo veliko, spat pa se nikomur ni preveč mudilo. Tam proti tretji uri je vendarle vse potihnilo. Lesena tla kozolca v kombinaciji z armaflexom so ponujala udoben spanec, pa tudi temperatua je bila ugodna.

 

Zjutraj smo naspani zamenjali prizorišča prvega dne. Mi smo se zagnali v Vipavske smeri. Izbrali smo nekoliko težje in prave plezarije je bilo mnogo več kot v soboto. S Katy sma sestope odtekla, da je ostalo več časa za nove smeri. Ko je sonce že malo izgubilo na svoji moči, čemur so bili zaslužni tudi oblaki, smo se vsi zbrali v ŠRC Kamp Tura in krenili proti Savinjski.

 

Vikend smo, kot se spodobi, zaključili pri Privošniku s sklepnimi besedami načelnika.

Za konec še enkrat besede z začetka: znova fantastičen vikend!

 

Vasja





 




 




 




 

Komentarji - vidni samo prijavljenim!
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

 Pozabljeno geslo

Spletne strani s podatki o vremenu in razmerah