Plezalni center Wolfsberg

Predvidevam, da nisem edina, ki jo je velika in razgibana stena očarala že na prvi pogled. Tako smo se z veseljem in veliko energije pognali vanjo. Po nekaj preplezanih smereh, smo morali pokazati, če se dobro znajdemo v plezališčih. Med tem, ko je prva skupina  kazala svoje znanje varovanja soplezalca, prevezovanja na vrhu smeri in izpenjanja, smo v drugi skupini poskušali v zadnjem trenutku še enkrat vse ponoviti. Nekateri s kakšno težavo več, drugi z malo manj smo vsi dokazali svoje znanje in dobili dovoljenje, da lahko sami plezamo v plezališčih. Vrnili smo se k samemu plezanju in še nekaj časa v tem uživali. Tako uživali, da ni bilo časa niti za fotografiranje.  Bolj, ko se je ura bližala našemu odhodu, več nas je sedelo ob robu dvorane in opazovalo ostale plezalce, predvsem smo občudovali Matica in Albina, ki jima kar ni zmanjkalo moči in energije za premagovanje najtežjih smeri, med tem, ko pa smo bili mi že precej utrujeni.  Bil je lepo in zanimivo preživet dan in prepričana sem, da je poleg mene še marsikdo sklenil, da se bo v kratkem še vrnil v to dvorano.