DOMOV > GALERIJA FOTOGRAFIJ > Prvo razbijanje ledu v 2019

Prvo razbijanje ledu v 2019

Avtor: Sašo Sotlar, Ogledov: 483

Kot po navadi, so načrti po četrtkovem večeru še vedno viseli v zraku. Več možnih scenarijev je sicer bilo v moji glavi, a bolj je bilo vprašanje katerega izbrati. Še vedno neodločen, Danijev klic v petek zvečer hitro spremeni vse – gremo razbijat led v Tamar.

 

Ker nam ni bilo ravno preveč do zgodnjega vstajanja, smo se na pot odpravili nekaj po šesti uri zjutraj, čas in pot pa sta nato hitro minevala. Levo in desno, že smo bili na parkirišču v Planici. Lahek sprehod do koče v Tamarju v hladnem jutru nas je dodatno prebudil, po kratkem postanku pri koči pa smo znova nadaljevali do slapov, ki so se hitro prikazali – le tisti Skriti slap se je nekaj časa – skrival. Kakopak, naveze skorajda povsod, zato odločitev da se ogrejemo v Zadnjem slapu, ni bila težka – poleg tega bo tudi ravno prav za dobiti tisto nekaj malega občutka, kako po dobrem letu znova zabiti cepin v led. Po povratku na izhodišče se je gužva zmanjšala, Skriti slap je sameval. Z Danijem sva se hitro podala vanj – predvsem drugi raztežaj je ponudil izredno lepo plezarijo, led pa mehak in putrast. Ker z Danijem nisva pristaša abzajla, sva se odločila, da slap splezava do konca, saj naj bi, po pripovedovanju nekaterih drugih plezalcev, do zgornje poti bil le slab raztežaj. No, temu ni bilo tako, saj sva morala potegniti dva cela 60 meterska raztežaja, od tega dve tretjini po skalah in mahu, da sva prišla do gozda, nato pa še slabih 5 minut do poti. Časa za "Centralca" je bilo tako premalo in sva jo mahnila nazaj do koče, kjer naju je pričakala Alja in skupaj smo se podali proti našemu prenočišču – Mihov dom pod Vršičem. Ob gostoljubju obeh oskrbnikov koče in pogovorih je čas hitro tekel in potrebno si je bilo nabrati nove energije za še en dan pikanja.

 

V nedeljo sta se nam pridužila še Marko in Urša. Skupaj smo se odpravili nedaleč stran od koče – zgolj čez cesto, navzdol po potki, čez potok in nato še nekaj metrov v klanec – znašli smo se pred vstopom v Drugi slap v Krnici. Naveza treh, ki so že bili v prvem raztežaju in drugih dveh, ki sta na vstop še čakala, je nakazovala na to, da bomo imeli pa danes tu gužvo. Nič ne de – gremo pikat. V prvih dveh raztežajih tak puter, da je za vriskat. Nato ena strma zavesa, po kateri je zelo teklo, nato pa se je led znova spremenil in postal na trenutke celo malce suh in trd. Pa vendarle je šlo vse super, le pri "obračališču" oz. zadnjem stojišču so se zadeve ustavile – pripravljanje abzajlov, naveze so se nabirale, medtem ko smo še plezali zadnji raztežaj so se že delali pravcati "špageti" od križanja vseh vrvi, zato je od tu naprej šlo zelo počasi. Vendar pa nam to ni pokvarilo dneva – še več – smeha, dobre volje in zadovoljstva na vseh abzajlih je bilo za izvoz!

 

Znova v koči nam je oskrbnik, navdušen nad nami in našim pripovedovanjem, čestital – in to z dobrim šnopčkom! Malce počitka, nato pa proti domu, z vmesnim postankom, kakopak, pri Privošniku. Novi načrti za led se tako že delajo...

 

Fotografije: Sašo Sotlar, Alja Čuvan





 




 




 

Komentarji - vidni samo prijavljenim!
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

 Pozabljeno geslo

Višina snežne odeje
Nevarnost snežnih plazov

Spletne strani s podatki o vremenu in razmerah